Šefi, ki se ne znajo odločiti

A ste že srečali šefa (ali šefico), ki strašno rad čaka do zadnjega, pretehta vse možnosti, ti na koncu obrne ves koncept na glavo in ti s tem povzroči trilijon več nalog? Šef, ki nima časa, ker je vedno zelo zelo zaposlen z drugimi prioritetnimi nalogami? Ker ne more dati pisne povratne informacije, ampak le ustno na sestanku? In potem naslednjič na drugem sestanku spet obrne nazaj na tisto prejšnje stanje ali neko tretje vmesno, ker se je pač tako spomnil/a?

Da? Ste?

In kaj naredite?

Nič? Poveste? Pa se kaj spremeni?

Verjetno ne kaj veliko. To so pač osebe, ki niso prepričane v to, kar delajo in imajo običajno nizko samopodobo (ali pa se bojijo, kaj bodo njihovi šefi rekli), zato odlašajo z odločitvami. Pa niti ne vidijo (ali prepoznajo ali priznajo), da je s takim načinom kaj narobe.

Moj nasvet: pogovorite se z njihovimi šefi. Direktno. Brez vmesnih členov.
Če ne gre, ker je to najvišji šef v hierarhiji, potem pa imate seveda spet vsaj tri izbire:

a) živite in trpite naprej in ste ves čas v stresu, ker delate delo zaradi dela, ki ga boste potem tako obrnili na glavo, ramo ali koleno;
b) zamenjate službo (delovno mesto);
c) ali se vključite v coaching s konji.

Ne, ne šalim se. Coaching dokazano deluje v več kot 98 odstotkih, Izboljša dinamiko tima, postavi vsakega člana na pravo mesto, a hkrati ODPRE OČI tudi šefom, ko ne opazijo, kaj se zaradi njihovega a) zavlačevanja b) neodločnosti c) spreminjanja mnenja d) nenehnih predlogov in izboljšav, tudi če niso potrebne e) vstavi po potrebi … začne dogajati pri zaposlenih. Ko pa delate s konji, so slednji bistveno bolj neposredni in tako TAKOJ pokažejo na vse šibke člene.

Včasih je kar boleče opazovati transformacijo.

O ja.