Zajezdi val življenjske energije
Mag. Ladeja Godina Košir je finalistka za globalno nagrado The Circulars 2018 v kategoriji Circular Economy Leadership, namenjeni izjemnim posameznikom. Nagrade podeljuje Svetovni gospodarski forum (WEF) in iniciativa Forum of Young Global Leaders v sodelovanju z Accenture Strategy. Lahko bi rekli, da ima Ladeja uspeh v genih. Lahko pa bi ugotovili, da ji je (bilo) še toliko težje, ker je rasla v senci dveh zelo uspešnih staršev (op. Mance Košir in Karpa Godine). Vedno lahko pogledamo na svet tako – ali drugače. Mene osebno navdušuje že skoraj dve desetletji, kolikor se poznava. In že takrat, še v svetu marketinga, je bila – drugačna, posebna. Morda je zato med nama naredilo klik. Takrat je spreminjala oglaševalsko sceno in pristope k marketingu, danes spreminja svet.
Od kod ti želja, ta »drive«?
Bolj kot »drive« gre za »flow«. Za tok, ki teče skozi mene, za jasnino in za neizmerno zaupanje v življenje, ki me prežameta, kadar uspem biti v stiku sama s seboj. Verjamem, da se prav vsak od nas rodi s tem potencialom, saj smo vsi le delčki univerzuma in kot taki povezani z njim. Tukaj in zdaj smo s svojim poslanstvom, z edinstveno priložnostjo, da ustvarimo nekaj, kaj je dano prav nam – naj bo to samouresničitev v umetnosti, v starševstvu, v poslu, v odnosih, v športu … Za popotnico sem od svojih staršev prejela zaupanje v to, da znam sama najbolje presoditi, kaj je zame prava izbira, kaj je zame prava pot. V času odraščanja ta »svoboda«, ki je povezana s prevzemanjem odgovornosti, ni bila vedno lahka. Me je pa mojstrila v tem, da sem se naučila »potapljati« vase in v druge, raziskovati, poslušati, preizkušati, sprejemati, se vzpenjati, padati, se spet pobrati. Vedno izven cone udobja, vedno na samosvoj način, ki vključuje in povezuje, ne izključuje. Ko »zajezdiš« ta val življenjske energije in na lastni koži izkusiš povezanost in soodvisnost vsega in vseh, se vse manj obremenjuješ z drugimi in njihovimi pričakovanji, predstavami, vzorci. »Bojišče« zamenjaš za življenjsko »igrišče«, saj je za vse nas dovolj prostora, dovolj priložnosti, tudi dovolj osnovnih dobrin. Znotraj tega igrišča se rada igram. Rada se vedno naučim kaj novega. Rada tkem mreže odnosov, v katerih s sodelovanjem vsakdo lahko ustvarja bolje in plemeniti svojo vrednost. V takšnih mrežah teče tok, je čutiti »flow«. In to me vedno znova napolni.
Kako se razlikujejo voditelji/ce v tujini od naših v Sloveniji?
Voditeljice in voditelji imajo na vseh koncih sveta isti skupni imenovalec. To so ljudje, ki smo jim drugi pripravljeni slediti. Ker jim zaupamo. Ker se nanje zanesemo. Ker si z njimi delimo vrednote in vizijo. Ker nas navdihujejo. Ker je to, kako živijo in delujejo tisto, kar nas prepriča. To niso ljudje besed. To so ljudje dejanj. Morda v Sloveniji še vedno prevečkrat zamenjujemo pojma voditeljstva in vodenja. Vodenje je lahko zaupano ljudem, ki nimajo voditeljskih sposobnosti, imajo pa vodstvene. Na primer – v določenem podjetju je članu uprave zaupano vodenje ljudi in področja s ciljem, da doseže začrtane poslovne rezultate. Ta oseba je vodja »na poslovni vizitki«. Ni pa nujno, da je tudi voditelj. Morda v oddelku, ki ga vodi, obstaja nekdo, ki ga zaposleni intuitivno vprašajo za nasvet, ki mu v kritičnih trenutkih zaupajo, ki ga močno pogrešajo, kadar izostane z dela … Ta oseba je bližje voditelju kot tista s »funkcijo«. Vodja, ki zna prepoznati voditelje in ki jih zmore ustrezno motivirati in vključiti v razvojno zgodbo podjetja ali organizacije, bo na najboljši možni način plemenitil kapital. Včasih se zdi, da se v Sloveniji bojimo voditeljev, da bi jih raje zatajili kot nagradili. Kot bi nas bilo strah sprememb, drugačnosti, igrivosti, o kateri sem govorila v začetku. Kot bi to, da se nekaj razvija brez konfliktov, ustaljenih procedur, priznavanja formalnih avtoritet, brez »trpljenja« in odrekanja, ne bilo vredno, ne bilo primerno. Pa smo spet pri tistem toku, pretočnosti, energiji. Moje izkušnje so, da se mi ta »klik« večkrat zgodi s tujci, z ljudmi, ki jih komajda poznam, a se nam zazdi, da se poznamo od nekdaj. Tok steče, prostor za ustvarjalnost se razpre, sodelovanje postane samoumevno nadaljevanje.
Slovenija dom voditeljstva in priložnosti
Kako dojemaš Slovenijo?
Hvaležna sem, da sem rojena v sLOVEniji. Izjemna dežela, po naravni in energetski plati. Obenem pa še nesproščena, ujeta v vzorce preteklosti, ki bi se jih lahko že osvobodili. Vedno poudarim, da v sLOVEniji živim zato, ker je to moja izbira, ne zato, ker bi bila to nuja. Ker sem si to izbrala, to tudi cenim in spoštujem. Si pa ne predstavljam, da ne bi sočasno sodelovala in delovala v širšem mednarodnem prostoru. Brez tega bi se v sLOVEniji počutila ujeto, omejeno, večkrat tudi nerazumljeno. Prav kombinacija domačega in tujega me izpolnjuje. Kot sem že povedala, se mi tisti magični »kliki« zgodijo večkrat s tujci, v tujini. Kot bi moj DNK bil hitreje razumljiv izven domačih meja. Moje največje bogastvo je mreža ljudi, s katerimi sodelujem. Poslovni odnosi se prepletajo s prijateljskimi in na ta način se igrišče, ki ga omenjam, razprostira po celem planetu. Ko tole pišem, sem pri prijateljih na otoku Maui na Havajih, kjer odkrivam nove priložnosti za povezovanje znanj, izkušenj, praks na področju, kjer delujem. Spoznala sem nove ljudi, s katerimi smo na sorodnih frekvencah, delimo iste vrednote in že zarisujemo nove točke na zemljevidu sodelovanj. sLOVEnija je lahko odlično stičišče, če le razumemo, da je ključ v pretočnosti, v odpiranju, povezovanju, sodelovanju. Da vse to ni grožnja, ampak naš dar.
Iz revije Navdihni.me. Celoten intervju Zajezdi val življenjske energije.
