Ste v stresu? Katero možnost boste izbrali?

 In Nekategorizirano

Pred kratkim sem bila na (strateški) konferenci, kjer je predavatelj dejal, da se konstelacija zvezd spreminja in nam bo naklonila sicer težko, a vseeno mnogo prijaznejše in pozitivno leto. Pred kratkim sem v poslovni reviji brala, da sicer ne vemo točno, zakaj in kako, ampak v podzavesti čutimo, da bo prva polovica letošnjega leta še težavna predvsem zaradi (ne)uspešne in (ne)razumljive komunikacije. Nato sem prejela e-sporočilo, da imamo vedno dve izbiri …

V gradivu vlade lahko zasledimo predloge zakonov … Slišimo glasno nasprotovanje obrtnikov in samostojnih podjetnikov novi zakonodaji in zaostrenim pogojem. Poslušamo razprave o interpelacijah. Psi naenkrat niso več najljubše domače živali. Preučujemo posledice dviga minimalne plače; soočamo se s posledicami likvidacij in stečajev podjetij ter domina efektu, ki so ga sprožili. Vse postaja bolj in bolj zapleteno.

In kaj potem? Kje je skupni imenovalec teh dveh odstavkov?

Stres.  (Sicer nič novega, njegov prvi opis je star skoraj tričetrt stoletja, oče prve definicije pa je Kanadčan Hans Selye (ponosni smo lahko na »rojaka« z avstroogrskimi koreninami).)

Vsak od teh dogodkov, dejanj ali čustev povzroča stres. Zagotovo ste nasičeni brati o tem, da obstaja pozitivni in negativni stres; da se morate znati spopasti z njim; da je določen nivo stresa dober, da brez njega ne bi znali delovati … Vsi ste že slišali za »bori se ali zbeži« in amigdalo (ki »misli« namesto vas). Vemo, kako ga razgraditi, kako se z njim spopasti, kako ga preusmeriti, kanalizirati … vsi govorimo o njem; vedno več in več. Če googlamo stres  v slovenskem jeziku, najdemo 1,8 milijonov zadetkov, v angleškem jeziku pa stokrat več . Na forumih najdemo še in še nasvetov, kako in kaj si pomagati … biznis torej za svetovalce in »svetovalce«.

Pa vendarle: skoraj četrtina odraslih v Sloveniji pogosto občuti stres, 99,4 odstotkov pa se pogosto počutijo napete, pod stresom in pogostim pritiskom so ugotovili Lijana Zaletel-Kragelj, Majda Pahor in Marjan Bilban.

V življenju bi naj bili najbolj stresogeni socialni (npr. smrt zakonca, težave z nadrejenim, ločitev, itd.), psihološki (zaznava in interpretacija situacije in vloga človekove dejavnosti glede obravnavanih dogodkov) in storilnostni dejavniki (npr. sprememba delovnih pogojev …), pravi Karl Petrič.

V času krize, ki jo marsikdo (tudi nekateri Nobelovi nagrajenci ekonomije) imenuje za  krizo vrednot, ko večina organizacij (najsi bodo to podjetja, izobraževalne institucije, vzgojni zavodi … ali javna uprava (mimogrede, ali ste vedeli, da je v Sloveniji višja stopnja mobinga v javni upravi kot v zasebnem sektorju?)) išče le en in edini cilj: dobiček – potem je še toliko pomembneje, da se zavedamo vzrokov stresa, jih poskušamo odpraviti in znamo razgraditi. Zakaj? Če si v stresu, si precej manj produktiven (srečen, zadovoljen, uspešen …).  Dokazano.

Stres – so pokazale raziskave – je povezan z bolniškim staležem, izostanki od dela, zmanjševanjem  storilnosti, s fluktuacijo, z zbolevanjem (psihosomatska obolenja, kot so karcinomi, kardivaskularne bolezni, dihalne bolezni …). Takšne organizacije pa izgubljajo na ugledu, kakovosti in imidžu, je prepričana dr. Zlatka Meško Štok; švedski model učinkov ugleda in komunikacij pa dokazuje, da ima padec teh »mehkih« kategorij tudi finančne posledice – torej nekaj, kar je tudi pod črto, kajne?

Povej mi, kaj ješ, pa ti povem, kaj si

Po makrobiotičnem (iz grščine, pomeni pa dolgo življenje) pogledu na svet je večina bolezni (tudi stres), posledica prehrane. Trdijo, da se uradna medicina ne (zna) ukvarja(ti) z vzroki. Za stres pa naj bi na splošno veljalo, da lahko le premaga posledice, trdi dr. Suzana Mlinar, vzrokov pa ne more odpraviti.  Makribiotiki svetujejo zmerno prehrano, njihov začetnik Ohsawa je priporočal zauživanje pretežno žitaric, hrano pa naj bi dobro prežvečili (tudi 50krat!). Seveda je odveč poudariti, da mora biti hrana bio-naravna, brez aditivov in v harmoniji z jin jang načelom. Tako bi naj (p)ozdravili vsako bolezen v 10 dneh.

Da koncept zdrave prehrane in omejevanja bolezni ni le v domeni vzhodne filozofije – vsaj na področju uravnavanja ali »premagovanja« stresa – pa dokazuje tudi njegov »oče«. Že omenjeni Selye je eden od ustanoviteljev Kanadskega inštituta za preučevanje stresa (ustanovila so ga tako znana imena, kot npr. Marhall McLuhan, Nobelovi nagrajenci Krebs, Axelrod in Ochoa …). V nekaj let trajajoči raziskavi, v kateri so preučevali različne dejavnike zmanjšanja stresa in njegovih posledic (vključno s posttravmatsko stresno motnjo), so prišli do presenetljivih rezultatov. Ob kombinaciji prehranskih dodatkov (vitamini, minerali …), ustreznega »doziranja« nevropeptidov (za katere je včasih veljalo, da sproščajo hormone stresa, prav ta kanadski institut pa je dokazal, da učinkuje kot »lomilec stresa« in »vzpostavitelj harmonije«), v kombinaciji s psihološkimi in sociološkimi faktorji, so ugotovili:

–       odsotnosti zaradi bolniškega staleža so znašale 3,6 dni na leto (kontrolna skupina: 8,1 dneva)

–       odstotek oseb s posttravmatsko stresno motnjo je znašal 0,3 % (kontrolna skupina: 3,1 %)

–       (in morda najpomembnejše:) stopnja produktivnosti se je povečala za 13,8 % v enem letu (pri kontrolni skupini pa se je zmanjšala za 6,2 %).

In nauk zgodbe?

Vedno imate dve izbiri: ali se odložite za vegetiranje (lahko ga poimenujemo zatiskanje oči, go-with-the-flow odnos oz. čredni nagon, nezainteresiranost, prepuščanje usodi …) ali pa sprejmete odgovornost zase in svoje zdravje (zagotovite sproščanje hormonov sreče skozi telesne aktivnosti, izberete sebi ustrezno prehrano, spoštujete ljudi okrog sebe kot BITja, se pustite voditi duši in vrednotam …). Kot vse pomembnosti v življenju, je tudi ta v vaših rokah.

Leave a Comment

Pišite, vprašajte nas

Le hrabro, za več o nas in kako ter kaj to pomeni za vas, izveste kmalu.

Not readable? Change text. captcha txt
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Vprašajte nas, napišimo skupne zgodbe.

close-link
Zahtevajte več inf. in nam pišite*
Želim izvedeti več!