Noč dolgih sanj
- Ležim in razmišljam in čas skozi prste polzi.
- Čemu vse te sanje, če me iz krempljev zavitih nikol’ ne spusti?
- Od kod sem in kam grem in kdo je z menoj?
- To so vprašanja, ki jih postavljam nocoj.
- Ne vprašaj, od kod, ne vprašaj, zakaj,
- poslušno prikimaj, zraven igraj.
- Ne levo, ti pravi; ne desno, ne smeš!
- Kaj vse si pozabil, ničesar ne veš?
- Bolj se zapletaš, težje postaja,
- prazen nasmeh je, ti um ponagaja.
- Ti roga se, smeje, norčavo pogleda,
- še vedno verjameš? Prikimaš – seveda!
- Ni konca ni kraja, obup te prevzema,
- srce že trpi, zaman čaka objema …
- Nato se končno zbudiš.
- Neumna pravila spremeniš.
- Usodo v roke svoje vzameš:
- Ne grem se več, planeš.
- Debele okove snameš.
- Jih streš. Končno spet jaz!.
- Zdaj pojdi, poleti! Se vsuje kot plaz …
- navdušenje, strast, zavzetost, in končno veselje,
- ki te v novo življenje odpelje.
by Natalie C. Postružnik. #LateNight #LiveYourPotentials #ReadAndWrite #DoItNow
