Zakaj naj sploh še delam dobro?

Pred kratkim sem brala knjigo Daj in dobiš Adama M. Granta, ki me je še utrdila v prepričanju, kako pomembno je dajanje. Na osnovi mnogoletnih opazovanj in raziskav so ugotovili, da se ljudje delimo na tri skupine: jemalce, dajalce in izenačevalce. Najbolj uspešni v vseh poklicih, od prodajnih do vodstvenih, od vojakov do učiteljev, so … da, dajalci. In sicer mešani dajalci, takšni, ki skrbijo za najvišje blagostanje drugih, a pri tem ne pozabijo nase.

To je odgovor na vprašanje mnogih, s katerimi se srečujem zadnje čase – zakaj naj še sploh delam dobro, če pa uspevajo tisti, ki izkoriščajo druge, ki so brezbrižni, izkoriščevalski in skrbijo samo zase.

Morda na prvi pogled, na prvo žogo ali na kratek rok. No, na srečo so ugotovili, da je ravno obratno. Ohranite torej dobroto v sebi, zase in za druge. A ni to dobro sporočilo za petkov popoldne … in življenje nasploh?

Lekcija, ki sem se je pa jaz naučila iz te knjige, pa je bila: če želiš uspeti, se moraš naučiti prositi.

Če pa vas zanima, kako smo se imeli na okrogli mizi, ki sem jo organizirala za Doba Fakulteta v Zagrebu, pa si lahko preberete nekaj o tem ali pogledate fotografije.

Veliko srčnega dajanja in prejemanja ter uspeha vam želim.