Jaz tebi, ti meni? (Šimpanz vs. čebela)

Znani sociologi in antropologi so si edini: človek je 90 % šimpanza in 10 % čebele (Haidt, 2013: Pravičniški um). Kaj to pomeni? Pomeni, da smo pretežno individualisti, ko pa je potrebno, »stopimo skupaj«. To sem seveda napisala zelo poenostavljeno, ampak nekako tako človeška čustva, razum in duša igrata to igro življenja. Ali drugače: najprej poskrbim zase (tudi Bog je brado najprej naredil sebi), toda če mi skupina omogoča boljše preživetje, si bom prizadeval tudi za ljudi okrog sebe.

Pa poglejmo korak naprej.

Vsako naše dejanje vpliva.

Lahko na nas, našo družino, prijatelje, naše sodelavke, sodelavce, mesto, državo, svet, vesolje … Tudi vsaka naša misel vpliva … Izmerili so, da je moč magnetnega sevanja našega srca 3000-krat večja od moči sevanja možganov, moč energijskega sevanja pa celo 5000-krat več. Si predstavljate, kakšno močno polje nosite s seboj v srcu (mestu ljubezni)? Kar do osem metrov od stran od vas se širi vaša energija. Kako to začutite? Zagotovo ste se že znašli pri kom na obisku, ko ste prav »vohali v zraku«, da sta se pred tem zakonca (prijatelja …) sprla. Ali pa ste prišli na sestanek, kjer so bili vsi »nahršeni« ali pa ste imeli stranko, ki je kar žarela od negativnosti – in vse to ste doumeli ne da bi osebe spregovorile eno samo besedo. No, tako se kaže ta energija, ki jo ljudje nosimo s seboj.

Zdaj pa si predstavljajte, da vsako jutro (zavestno) vstanete dobre volje in to energijo prinesete v službo in da to velja za vseh 500 zaposlenih. Kako bo to vplivalo na vaše delo in vaš odnos do drugih – tako sodelavk in sodelavcev, kot tudi do tistih, ki vas kličejo, kot tudi do strank, do šefov …?

Je dober občutek, kajne?

Pa kaj, če nam govorijo, da je zunaj kriza. Pa kaj, če vse ne teče točno tako, kot smo si predstavljali, pa kaj, če … Vedno je kakšen ČE. Če bi le ne imel kredita, če bi le imel svoje stanovanje, če bi le imel tisto rdečelasko, če bi le imel nov avto, novo obleko ali nakit … A bi bili potem kaj bolj srečni? Znanstveniki so dokazali, da smo. Bolj srečni. Približno 30 minut do 10 dni. Potem pa spet potrebujemo nekaj novega, da nas zadovolji za naslednjih 10 dni …

Odgovor torej ni v materialnih stvareh.

Odgovor je …, odgovor je v nas samih. Sprejeti se takšnega, kot sem, imeti se rada takšno, kot sem. Ko to zmoremo (to pomeni, da oproščamo sebi in drugim, res iskreno oproščamo), potem smo na poti do sreče. Morda bomo ugotovili, da želimo kaj spremeniti – morda svoje prehrambene navade ali pa družbo, v kateri ste (kdo pa je rad kar naprej z nekom, ki nonstop jamra?).

Morda boste ugotovili, da ste bili prestrogi do otrok (ali preveč popustljivi), morda boste spoznali, da ste preveč preganjali svoje podrejene (ali premalo spoštovali svoje nadrejene) … toda hkrati boste spoznali, da je v vas tistih 10 % čebele, ki si želi biti učinkovitejša in uspešnejša v svojem panju. V svojem timu, oddelku, sektorju, službi, družini.

Spoznali boste, da dobite tisto, kar (iskreno, iz sebe) dajete. Ko vam bo v resnici mar – za ljudi, njihove zgodbe, njihove težave, njihova prizadevanja … boste postali srečnejši. Tistih 10 % čebele v vas bo osmislilo svoje bivanje. Za 90 odstotkov ste pa tako že poskrbeli, kajne?

Prihodnjič, ko vas bo nekdo povabil k sodelovanju (pri projektu, nalogi, dogodku, oddaji mnenja …), pomislite: kako se počuti ta moj kolega/moja kolegica? Kako jih lahko pomagam? Ko boste začutili pravi odgovor, se odzovite. Osrečili boste njega/njo, pa tudi malega otroka v sebi, ki se želi igrati, ki si želi sodelovati, ki želi biti srečen.

Dopustite si srečo.